Otvoritev plezanja

KONČNO! je napočil čas, ko svojih plezalk nisem zbasala v ruzak ob pozni večerni uri, ampak ob sončnem dopoldnevu. Namesto na bližnjo stenco nad kranjskim bazenom me je pot tokrat vodila na Vransko.
Z Juretom in Ines smo preživeli lepo in nadvse vročo, bilo je kar 32°C, zadnjo aprilsko soboto.
Plezališče se mi je zelo dopadlo. Pričakovala sem namreč polno ljudi, saj so se vendar začele prvomajske počitnice in če primerjam s Preddvorom, ko se ob navadnem popoldnevu včasih komaj premikaš pod steno. Tu pa smo bili kar nekaj časa sami. Tudi smeri so lahke in zato primerne za začetnike, zato me najbrž tokrat ni nič navilo. No...morda gre tukaj nekaj zahvale tudi zimskemu treningu.

Ko se lotiš zgodaj izkoristiti dan, ga je resnično potrebno izkoristiti do konca in še malo čez.
Popoldne smo se po dolgem času dobili s sošolci in sošolkami in srednje šole, uživali ob dobrotah piknika, še bolj pa ob pogovorih, ki so se s peščico zavlekli pozno v noč.
Sicer pa sem bila res navdušena, da se nas je kljub začetku počitnic od 35. nabralo kar 25 :) Zdi se mi, da smo zaenkrat podrli rekord.

Slika je simbolična (ko se posvetim ljudem namreč pozabim na vse drugo).

Ta slika je nastala med uro fizike, ko nas prof. Golež ni spustil v razred in smo zato uro preživeli v knjižnici.