Fika för alltid!

21. julija 2011 sva se z Galo (tabornica, RSV) vkrcali na letalo in poleteli proti severu.
Ko se ravno vsedeva, pride do mene stevardesa, me vpraša če sem Nadja in če bi prišla v kabino. Gaber mi je zopet pripravil prijetno presenečenje :D Tokrat nisem bila tako šokirana kot prvič :) Od vzleta pa do pristanka sem bila v kabini ter se spoznala z vsemi gumbi, ekrani, vetrovi, hidravliko, vozli, načrti pristajalnih stez . . . Za nekaj minut sem celo sedela na pilotovem sedežu. Dogodivščina se je začela res prijetno in vožnja je minila kot bi mignil.

Pristanek v Kopenhagnu.
Ob raziskovanju mesta naju je ujel neprijeten dež in po naključju sva se zatekli v tropski botanični vrt, kjer sva ob prijetnem pogovoru (predvsem pa spoznavanju sopotnice) preživeli kar veliko časa.



Proti večeru pa sva se odpeljali v Malmö.
Tam naju je pričakovala Sophe, pri kateri sva bili na couchsurfingu. Res sva imeli srečo, saj je bila ena redkih, ki je to poletje pozitivno odgovorila na poslano prošnjo. Vsi so bili namreč, zasedeni ali pa odsotni :S
Tisti večer sem imela svojo prvo Kvällsfiko in verejtno se je takrat zgodila ljubezen na prvi okus s Kanelbulle.




Zapis iz dnevnika:
" 21. 7. 2011, 23:05, Malmö:
Za mano je prvi dan, ki je bil zabaven, predvsem pa zanimiv. Poleg tega sem izpolnila svojo dnevno nalogo, kot pravi Andraž - vsak dan moraš narediti nekaj, česar te je strah.
Strah? Jap, priznam :) Vedno me kako uro pred odhodom pošteno stisne, a se vse umiri, ko sedem na prevozno sredstvo - katerokoli že :D"



Malmö je res prijetno mesto, kjer sva zaradi težav z vremenom in prenočišči ostale nekoliko dlje kot sva načrtovali.

Zvečer sva se udeležili zanimivega koncerta, po priporočilu Sophe in bilo je res super.

Pot sva nadaljevali preko Ystada . . .


. . . do Simrishamna.





Zapis iz dnevnika:
" 25. 7. 2011, 13:10, Simrishamn - Kristianstad:
Trenutno sem na avtobusu na poti do Kristianstada, kjer me čaka 14 dnevna nepozabna skavtska dogodivščina :)
Zadnji dve noči sva prespali v Simrishamnu pri Jessici. Ko smo hodile proti domu je rekla, da živi skupaj z očetom. Seveda si pod besedo oče predstavljaš več ali manj urejenega gospoda. Toda, ko sem ga zagledala v dnevni sobi, skoraj nisem verjela svojim očem. Tip samo v nekih hlačah do kolen z žepi, pirs v niplu, dva pirsa na vsaki starni ustnic, tatoo, dve verižici - ketni za vratom in nekoliko nenavadna frizura.
Zvečer sedimo v dnevni sobi in prijetno kramljamo, ko se prikaže njen fant. Pravi gengster, nekoliko temnejše polti, bradica, postrižen na balin s kapuco na glavi, na sencih pa tatoo.
Tile Švedi so mi res zabavni. To sem opazovala že tisti večer v Malmö, ko sva šli na koncert, ki ni bil ravno za otroke. Pride očka z allstarkami in svojimi tremi hčerkicmi. Stare so tam nekje med 2 in 8 let, najmlajša je v vozičku. Vsaki je kupil vrečko bonbonov in ker ni prostora se vsi skupaj vsedejo na tla.
Pod odrom se zbira in pleše vedno več ljudi od mladih do starih - tudi 60 let. Med njimi je tudi oče s svojo najstnico in mlajšim sinom. Kaj takega pri nas ne doživiš tako zlahka. Tukaj pač uživajo in izrazijo kar čutijo, ni važno koliko si star, kje si, kako izgledaš in kdo si."


Jamboree! Izjemno!
Ne vem kje bi začela, da ne bi česa izpustila. Mogoče raje več slik in manj besed.
Kogar pa zanima kaj več naj se pa oglasi na obisku :)











Kjer se ti ob vsej velikosti, pestrosti, različnosti, veselju, nasmehih, pogovorih . . .
 svet preprosto postavi na glavo.

 Moj vod: Klaas (Belgija), Kristyan (Češka), Andreas (Švedska), Zach (USA), jaz in Alaa (Egipt).

 Delali smo v trgovini z živili, kjer so udeleženci kupovali hrano za pripravo obrokov. Šefi so nas velikokrat razveselili s pohvalo, saj je bila statistika res izjemna. Sigurno pa velja omeniti najbolj obiskano uro, ko smo v eni uro postregli kar 800 kupcem.
 Ko si v družbi skavtov je tudi tako delo iz dneva v dan
 ustvarjalno

in delo za blagajno zabavno.

 Ker smo se nahajali v podtaboru zima, je bila naša trgovina okrašena v božično-novoletnem slogu, po radiju smo vrteli božične pesmi, na vhodu obiskovalce pozdravljali z božičkovimi kapicami na glavah in jim ob odhodu zaželeli lepe praznike :)



Sušenje opranih oblačil je bila prava umetnost. Velikokrat se mi je zgodilo, da so bile cunje že skoraj suhe, ko sem odhajala na drug konec tabora in sem si rekla: " Super, ko pridem nazaj bo vse lepo suho." Pogled v nebo je namreč izdajal, da ni nikjer na vidnem obzorju nobenega oblaka.
Muhasto vreme pa je kar naprej poskrbelo za to, da so se oblaki premikali s svetlobno hitrostjo in tako se je ulilo vedno ravno takrat, ko si bil na drugem koncu tabora, seveda brez palerine.




Ob nekem prostem popoldnevu smo si privoščili tudi malo sončenja in namakanja v presenetljivo toplem morju.
Na bližnjo plažo je avtobus vozil na vsake pol ure.
Jedilnica za IST (international service team).

 Vhod nekih (kot kaže švedskih) udeležencev. 

Na vhodu v Faith and belief zone.
Eden mojih ljubših prostorov v taboru.
Sprehajal si se s šotora v šotor, od judov, muslimanov, budistov, katoličanov, ortodoksnih kristjanov, hindujcev do sikhizma, baha'i ...
Povsod si si lahko izdelal kakšen značilen simbol, igrico... in se med tem pogovarjal o njihovi veri. Dobili odgovore, kako jim je, ko ima njihov mož še eno ženo. Kaj pravzaprav je baka'i. Itd.
Se udeležili nedeljske svete maše.
 Finci seveda ne bi bili Finci, če ne bi postavili svoje finske savne v šotorih.

Naš podtabor - pomlad. In njen simbol na sredini.

V prostem dnevu sva se odpravili na ogled bližnjega mesta Kristianstadt.
V mesto so avtobusi vozili vsako uro.
 Mesto je bilo čudovito, prav tako vreme. Tam pa seveda, polno skavtov.

Ekologija je bila v taboru ne 1. mestu. Poleg ločevanja in opozarjanja na takšno in drugačno recikliranje, varčevanje, ponovno uporabo . . . si telefona (razen če si imel tako delovno mesto) nisi mogel drugače napolniti kot s svojimi lastnimi kalorijami.

Vedno zabavni Švedi.

OOOO JA! Tivoli!
Vedno atraktivno.
Že samo ob pogledu na vse lesene atrakcije se nisi mogel načuditi, kaj vse je možno narediti.

Še boljša pa je bila njihova uporaba :)




Glavni razgledni stolp na osrednjem trgu - Four season squere.

Po napornem delu si se lahko spočil v gozdu polnem pisanih visečih mrež ali pa odšel v relaksacijski center na masažo obraza ali nog.

 Slikano pri nekih udeležencih. Zgolj zato ker je lepo in bi tudi mi doma lahko poskrbeli za lep izgled ognjišča.






V podtaborih: poletje, zima in jesen je bil v osrednjem delu nek simbol tega letnega časa in različne aktivnosti na to temo.
V zimi je bilo naprimer drsališče.
 Nagrada za dobro opravljeno delo v trgovini. Ogled filma Pirati s karibov 4. Na sliki prijatelj Matthew (ZDA).


 Ena slikca z dobrim prijateljem Roderickom (Zimbabwe).


Na koncu pa še nekaj skupinskih fotografij, za spomim :) Zgoraj vsi v krojih za zaključno slovestnost. Spodaj cvet deklet.

 Naša izmena :)

Najveličastnejši ognjemet kar sem jih kdaj videla. (zaključna slovestnost)

Zadnji dan. V taboru ni bilo skoraj nikogar več. Bila je nedelja. Vse je bilo zaprto. Na travi samo še porumeneli kvadratki. Ruzak spakiran. Naš odhod je bil naslednje jutro.
Odpravila sem se k maši, tam pa . . . kako zanimivo . . . več kot polovica Slovencev. Sedeli smo okrog mize in maša je bila zares lepa in doživeta. Nekaj metrov staran so muslimani podirali svoj minaret.
Na poti nazaj smo se skobacali na stojalo za smuči. Metthew ni mogel verjeti kakšni norci smo in zato je hitro pritisnil na sprožilec :)



8 .8. smo se nesrečni, da je vsega lepega že konec. Pa še toliko stvari je ostalo, ki bi jih lahko poizkusili, naredili, spoznali . . . Ravno dobro smo se navadili na življenje v tem svetovnem mestu.
In po drugi strani neizmerno veseli, da smo bili lahko del te izjemne izkušnje, da smo spletli toliko prijateljstev, se naučili toliko novega, se cele dneve smejali in se zabavali . . .

Naj povem še kot zanimivost. Vsaka dva dni je izhajala revija z dogodki tistih dveh dni. Vsak da pa smo zjutraj dobili novice na listih papirja. In to je bilo res prvič, da sem z zanimanjem brala novice in spremljala kaj se dogaja našim someščanom, kaj so doživeli tisti dan, kaj se bo dogajalo čez dan, kateri bend igra zvečer v spring cafe-ju, kdo praznuje svoj dravni praznik . . .

In tako smo odpujsali.
Ne ravno domov. Najprej v Kopenhagen, kjer nas je dež pregnal pod streho - bližnjo cerkev in smo vsi utrujeni zaspali, dokler ni do nas pristopil gospod in rekel, da zapirajo. V baru smo nato srečali naše šefe, ki so se odpravili na izlet, nato pa nazaj na Jamboree zaključiti svoje delo.

Mene pa je že čakala nova dogodvščina.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave