S kolesi na DSV*

Dan pred DSV-jem na forum napišem: " Kdo gre na DSV, da vemo koliko avtomobilov potrebujemo?"
Sledi Jerin odgovor: "Kaj ko bi šli s kolesi?"
Moja prva misel na to je bila: "JAAAA! Rada kolesarim. Končno ga bom zvlekla iz naftalina (revež se ni peljal že od jeseni) in začela letošnje kolesarsko leto. " Toda takoj zatem me je prešinilo, da to mogoče ni najboljša ideja. V Domžalah je bil zbor namreč že ob 8. zjutraj. Na dan sem privlekla svoje fizikalno znanje in hitro izračunala: v je s ulomljeno s t. Skoraj 2 uri! 8-2=6 OJOJ! Pa ne ob 6. zjutraj od doma! Zgodnje vstajanje mi na žalost ne leži najbolj. Toda, ne bodimo softiči! Če gre še kdo grem pa tudi jaz!

In tako smo odpujsale proti Viru. Ker gre kolo tudi po gozdu, smo svojo pot skrajšale na 1h in 15 min. Jutro je bilo naravnost čudovito pot pa pretežno navzdol.

Kar pomeni....da je bilo treba nasledni dan navzgor. Misel na to nam ni bila ravno v veselje. Nebo je bilo naslednji dan prekrito z oblaki, ki so grozeče kazali na dež. Mi pa po dolgem dnevu in pol nekoliko utrujene z bolečimi ritmi. Skoraj nas je že premamila lenoba in bi se odpeljale domov v avtu. A smo se na srečo v zadnjem trenutku odločile, da zmoremo in gremo domov s kolesi, pa naj bo kar hoče. Ko smo sedle na naše dvokolesnike je šlo kot po maslu, klub vetru in dvigajočemu terenu smo bile kaj hitro doma. Po poti pa se je izza oblakov prikazal še sonček in nam povedal, da smo se pravilno odločile.
Tako smo voditeljice Čete budnih kobivc, upravičile svoje ime in nabrale nekaj kondicije za nočne telovadbe ;)

* DSV= državno srečanje voditeljev