Oddana

Konec avgusta me je čakala prva poroka, na katero sem bila povabljena kot svat (Če odštejemo tisto, ko se je poročil stric in sem bila stara 6 let.) Poročila se je naša Ana in kresnice smo bile povabljene kot družice. Pa ne zato, ker bi tako zelo stremele po ameriški kulturi, temveč zato, ker je bila tudi to ena izmed mnogih naših tem v pogovorih, ki so trajali pozno v noč, ko smo bile še skupaj v vodu.

Začelo se je z izdelovanjem "naprsnih šopkov" za svate in iskanje rumenih oblekc.

Nato pa je le prišel tisti usodni dan.

Pa smo jo oddali, našo prvo kresničko, na pot zakona.
Ana in Nejc, želim vama neskončno ljubezni in razumevanja. Naj vama bo pot naklonjena.