Zrelostni izpit

Ob letošnjem začetku poletja je tudi Ano čakala matura. To je res čas, ko se učiš do nezavesti, glas tam nekje pa ti pravi, daj še, še, še... da boš sprejeta na željeni faks. Pravzaprav je vsa tvoja poklicna prihodnost odvisna od tistih nekaj dni. Vprašanje ustreznosti mature se mi všasih zdi, kot neko filozofsko razglabljanje, ko že na začetku veš, da nikoli ne boš prišel do pravega odgovora in ustrezne rešitve.

Pa vendar ni vse tako črnogledo. V vsem naporu je potrebno poiskati tudi razlog za zabavo. Maturantski izlet, maturantski ples, maturantska parada . . .
Bila sem na maturantskem plesu. Drugem v svojem življenju. Tokrat v drugačni vlogi. Prav lepo je opazovati vse te maturante kako ponosno v svojih lepih oblačilih stopajo po rdeči preprogi. To je res njihova noč!
Ne strinjam se s tistimi, ki ne grejo na svoj maturantski ples. Ja, res je drag in polno utemeljenih razlogov. Utemeljenih na razumu, ki ga tako močno opevamo. A včasih je potrebno v ospredje postaviti tudi občutke. Mislim, da na koncu nikomur, ki je bil na svojem maturancu, ni bilo žal.

Ne morem, da ne bi prilimala še posnetka govora predstavnika dijakov. Ne bom izgubljala besed, ker jih je škoda. Zakaj? Prepričajte se sami.
Strah me je, če je matura res zrelostni izpit in če je to res sad gimnazijske izobrazbe.

Prav rekla sem si, da bom poiskala naš CD z maturantskega plesa in si poslušala govor. Če se ne motim je bil nekoliko boljši :P Ali pa toliko, da se ju ne da niti primerjati.